●му ℓιƒє .. му тяouвℓє●

verjameš vanje?

vedno sem si naključja razlagala kot stvar, ki se zgodi ali pa pač ne.
Veliko ljudi pojem naključje in usoda " zmeče kar v isti koš".
Naključja veljajo veliko bolj realistična in nam dajejo verjeti v to, kar vidimo in dokažemo..
...Bolj verjamem v usodo.
Saj veste..vsak si jo kroji sam, z razmišlanjem, aktivnostjo, delom ali kakorkoli pač že..

Zadnje dni opažam, da povsod vidim, slišim ali pa se mi kar dozdevajo stvari, ki me spominjajo na nekoga. Včasih me to zares spravlja ob živce, saj mi potem po glavi kroži vprašanje.. je to usoda ali naključje? Se te stvari zgodijo z razlogom, ali vse nastane v moji domišljiji, ker si pač tako želim.

°°Včasih si zaželim biti kakor glavna junakinja kakšne knjige. Pri njej je vedno že na začetku znano, da bo živela s fantom svojih sanj, ki bo tako prekleto popoln, kakor ona sama in seveda skupaj bosta srečna do konca svojih dni...pa čeprav med stranmi, revica zelo trpi, zarad nevem-čega-že, ji je pač usoda namenila tak konec.°°


Torej je vse skupaj samo veliko naključje, ali pa obstaja delček usode v vsem tem?
=/

in ja.. post spet nima nobenga pointa, kot ponavadi =)